Oopa! Vse za varno igro

Otroška igra skozi zgodovino

V psihologiji in etologijo igra pomeni obseg prostovoljnih, resnično motiviranih dejavnosti, ki jih običajno povezujemo z rekreacijo, razvedrilom in zabavo. Igro najpogosteje povezujemo z otroki in njihovimi dejavnostmi, ampak igra je lahko tudi koristna dejavnost odraslih.

Mnogi izmed najbolj uglednih raziskovalcev s področja psihologije (vključno z Jean Piaget, William James, Sigmund Freud, Carl Jung in Lev Vigotski), so gledali igro endemično na človeško vrsto. Ti psihologi so imeli močno prepričanje o tem, kako pomembna je igra na človekov razvoj. Izvedli so mnoge raziskave kot dokaz svoje teorije.

Igra se pogosto razlaga kot neresna aktivnost, vendar se igralec lahko pozorno osredotoči na doseganje svojega cilja, še posebej, ko je igra strukturiran in ciljno usmerjeno. Zato lahko igre segajo od sproščenosti, svobodomiselnosti in spontanosti skozi neresnost do natančno načrtovanega cilja.

Pri majhnih otrocih je igra pogosto povezana s kognitivnim razvojem in socializacijo. Igra spodbuja učenje in rekreacijo, ki pogosto vključuje igrače, rekviziti, orodja ali druge vrstnike. Igra je lahko zabavno pretvarjanje ali namišljena dejavnost. Nekatere oblike igri so vaje ali preskusi za kasnejše življenjske dogodke, kot so "igrati spopadov", socialna srečanja (kot stranke z lutkami), ali spogledovanje. Sodobne ugotovitve v nevroznanosti kažejo, da igra spodbuja fleksibilnost uma, vključno s prakso prilagodljivosti. Med igro se namreč odkrivajo številni načini za dosego želenega rezultata ali ustvarjalni načini za izboljšanje in reorganiziranje določene situacije (Millar, 1967; Shonkoff & Phillips, 2000).

Z odraščanjem otroka se spreminja tudi sama vsebina igre, ki preraste v potrebo po vključenju v družabne igre, igranje video iger in računalniških iger, in v tem kontekstu se beseda igranje uporablja za opis koncepta in teorije igre in njenega odnosa do pravil in oblikovanja igre.

Ameriški zgodovinar Howard Chudacoff je študiral prepletanje starševskega nadzora nad igračami in igro ter otroškim pogonom za svobodo, da igrajo. V kolonialni dobi, so bile igrače začasne in otroci so se učili drug od drugega zelo preprostih iger z malo nadzora odraslih. Tržno gospodarstvo 19. stoletja je omogočilo sodoben koncept otroštva kot posebnega, veselega življenjskega obdobja. Tovarniško izdelane lutke, punčke in hiše so navduševale mlada dekleta. Organizirane športne aktivnosti tako pri mlajših otrocih, kot tudi pri odraslih in na univerzah so navduševale fante, da se naučijo igrati s kijem, žogico in spodbujale tekmovalnost. V 20. stoletju so se najstniki pričeli navduševati nad organiziranimi klubskimi športi, kjer so nadzorovano trenirali ob odraslih. Chudacoff ugotavlja, da se od 21. stoletja dalje stare napetosti med starševski nadzor in otrokovo svobodno igro posameznika pričenjajo odvijati v virtualnem svetu.

Torej, menim, da če želimo pritegniti otroke ponovno na igrišča, potem bi jim morali dati malo več kot samo prostor z nekaj igrali. Igrišča moramo smiselno planirati glede na navade in trende okolice, predvsem pa morajo biti igrišča dostopna tako, da otrok ne potrebuje posebnega prevoza do lokacije. Tematska slika ob naslovu (Brueghel the Elder-Children’s Games, 16. stoletje) prikazuje otroke, ki se ukvarjajo s številnimi različnimi igralnimi dejavnosti in ravno omogočanje izvajanje različnih igralnih dejavnosti je ključnega pomena za priljubljenost igrišča.

Sedaj nam ta slika služi kot dokumentacija za igralne dejavnosti otrok pred 500 leti. Kot lahko opazimo se igra otrok odvija na glavnem trgu, v osrčju kraja in ni ločena od vsakodnevnih aktivnosti življenja.

Avtor: Andreja Bednjički
Vir: Wikipedia, The Free Encyclopedia

Igra ni pomembna!

Kakšen pomen ima igra pri razvoju otrok ter kako jo otroci doživljajo, moramo imeti strokovnjaki, ki se ukvarjamo s to tematiko ali v našem prostoru bolje rečeno problematiko, vedno v ospredju. Za popolno razumevanje pomena otroške igre in pri kreiranju igralnega okolja, ki je tudi varno, moramo najprej razumeti potrebe otrok v samem razvoju, šele nato se lahko lotimo optimizacije igralnega okolja.

Preberi več

Zmagovalec javnega natečaja

Na osnovi prejetih idejnih zasnov ureditve kreativnega in varnega otroškega igrišča je zmagovalna idejna zasnova Sandre Pintar in Kristine Kastelic.
Izrekamo jima iskrene čestitke!

Avtor: Andreja Bednjički

Igrišče s smrtno žrtvijo v Linadu, Nemčija

Premila obtožnica za odgovorne v Linadu?

Smrt 14-letne šoloobvezne deklice na gozdnem igrišču v Lindau ne bo z zaporno kaznijo preganjana. Pristojno sodišče bo obtoženim naložilo milo kazen.

Preberi več

Razumevanje otrokovih pravic

Sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah (20. novembra 1989) opredeljuje štiri glavna načela: nediskriminacijo, najboljšo korist otroka, preživetje in zaščito, participacijo ter soudeležbo otrok.

Preberi več

Sporočilo za javnost: Varnost na otroških igriščih

Celje, 25. Oktober, 2012; Pred dnevi je luč sveta ugledala prva strokovna revija, ki pokriva področje zagotavljanja varnosti na otroških igriščih.

Preberi več

Podkategorije

Nahajate se: Novice

Kontaktirajte nas

Pišite nam
info@oopa.si

Obiščite nas tudi na:

fb-logotwitter-logo

Pravno obvestilo

Dokumenti, objavljeni na spletnem mestu so lahko reproducirani le v nekomercialne namene. Reproducirani dokumenti in vsebine morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati. Zavod za varno igro se bo trudil, da zagotovi najbolj točne in najnovejše podatke na tem spletnem mestu, vendar ne prevzema nobenih garancij o njihovi točnosti. Uporabniki vse objavljene vsebine uporabljajo na lastno odgovornost. Niti Zavod, niti katera koli druga pravna ali fizična oseba, ki je sodelovala pri nastanku in izdelavi teh spletnih strani, ne odgovarja za nobeno škodo, ki bi izhajala iz dostopa, uporabe ali nemožnosti uporabe informacij na teh spletnih straneh ali za kakršne koli napake ali pomanjkljivosti v njihovi vsebini. Copyright © Zavod za varno igro. Vse pravice pridržane.