Ključna spretnost naših otrok

 Živimo v zelo hektičnem in skrajno tekmovalnem okolju, ki je socialno in globalno povezano. Veščine, ki smo se jih učili mi, oziroma so nas pripravljale na samostojno življenje, danes skoraj nimajo več pomena z vsakodnevno dinamiko. Spretnosti, ki jih potrebujejo naši otroci so:

 

- Ustvarjalnost. Današnji vodje podjetij ustvarjalnost preprosto priznavajo kot najpomembnejšo kompetenco za prihodnost.
- Kritično mišljenje. Ni pomembno poznati »prave odgovore«, pomembno je postaviti »prava vprašanja«.
- Komunikacija. Lahko ste najinteligentnejša oseba na svetu, toda če svojih misli ne znate izraziti jasno in v različnih medijih, je to vse zaman.
- Sodelovanje. Kdor se je sposoben učiti od drugih in jih navdihovati, medtem ko dela skupaj z njimi, naj bo v družini, na delovnem mestu ali v katerikoli skupnosti, ima odlično spretnost.

Za te spretnosti, ki so ključne za uspeh v 21. stoletju, uporabljamo izraz kognitivni količnik. Ne, to nista nam najbolj znana količnika – IQ (inteligenčni količnik) ali EQ (čustveni količnik). Za uspeh v 21. stoletju bodo naši otroci potrebovali kognitivno inteligenco in igra je ključna za razvoj teh štirih spretnosti, ki jih potrebujejo naši otroci. Vendar pa se moramo zavedati, da vse igre niso enako primerne.

Več o tem lahko preberete v knjigi Delfinja vzgoja, avtorice dr. Shimi Kang.

Prva tri leta otrokovega življenja mora otrok nenehno vaditi sledeča gibanja - prijemati, hoditi, teči, skakati, plezati, plaziti, metati, … sicer lahko zaostane v razvoju. Kar zamudi v prvih letih gibalnega razvoja, lahko vsaj v osnovah razvije tudi kasneje, vendar je takrat to usvajanje bolj težavno in traja dlje časa.
Potrebno se je zavedati, da so zmogljivosti otrok manjše, kot pri odraslem človeku. Imajo sicer zelo dobro razvito aerobno zmogljivost, vendar niso tako močni kot odrasli, tudi koncentracija je nižja. Pozoren je potrebno biti tudi na zadosten vnos tekočine, saj otroci hitreje dehidrirajo. Otroci pri svojem gibanju porabljajo veliko energije, hkrati pa ne čutijo, kdaj so njihove mišice preobremenjene. Odrasla oseba namreč začuti bolečino pri preobremenjenosti.
Gibalne aktivnosti, ki so za otroka pomembne, so predvsem vadbe za krepitev kosti (sonožni poskoki, tek), vaje za krepitev mišic (plazenje, lazenje, plezanje, dvigovanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, …) ter različne aerobne aktivnosti (gibalne igre, hoja, kolesarjenje, rolanje).
Ne smemo pa pozabiti, da je že vsak premik telesa gibanje. Včasih je dobro, da otroka pustite, da se prestopa, preseda na stolu, saj mu je mogoče telo dalo znak, da se mora premakniti. Tudi sprehod do trgovine, pospravljanje igrač iz tal v omaro, kopanje hišnega ljubljenčka, pomoč pri vrtnarjenju, uporaba stopnic v stolpnici ali igra na dvorišču so gibalne aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvoja spretnosti vašega malčka.