Povej kako
- Podrobnosti
- Objavljeno 06 April 2018
Komunikacija je najmočnejše orodje, ki vpliva na odnose med ljudmi, ne samo med odraslimi, ampak tudi med odraslimi in otroci. Na to vez pogostokrat pozabljamo, oziroma tej komunikaciji posvečamo premalo pozornosti.
Otroci so kot plastelin, ki ga do neke mere lahko gnetemo, spreminjamo, oblikujemo in celo izoblikujemo. Ni samo otrokov karakter tisti, ki ga izoblikuje, veliko prispevamo tudi starši in okolica. Vam je poznana sledeča situacija? Stopite v kopalnico, umivalnik poln pene in neke zelene lepljive snovi. Izgleda, kot da bi kdo delal domačo sluz, ki je danes zelo popularna med šolarji. Pogledate otroka izpod obrvi in on se prične braniti, preden vi izustite prvo besedo. »Sploh ne vem, kaj se je zgodilo. Jaz nisem bil nič tukaj, nisem nič naredil. Ne vem kdo je bil.« In kakšna je najpogostejša reakcija starša? Tale: »Me prav nič ne zanima, kaj si boš tokrat izmislil. Meni je tega dovolj. Kaznoval te bom.« Pa je to res najprimernejša reakcija?
Otroka se moramo naučiti poslušati. Pa to zmoremo? Zahteva namreč veliko truda, poslušati tiho in pozorno. Spoštovati moramo otrokova čustva in jih sprejeti. Na njegov opis čustev lahko reagiramo z medmeti, kot so: hmm, … aha … In kar je najpomembnejše, otrokovo čustvo poimenujemo. Na primer: »Vidim, da si res jezen na brata.« Naša naloga pa je hkrati tudi ta, da omejimo mogoča dejanja, npr. pretep: »Z besedami mu povej, da si jezen nanj, ne s pestmi.«
Nekaj napotkov za vse nas, ki lahko pripomorejo k boljši komunikaciji med starši in otroci:
-
Svoja čustva izrazimo, vendar brez žaljivk
-
Povejmo otroku, kaj pričakujemo
-
Pokažimo otroku, kako lahko svojo napako popravi
-
Ponudimo mu izbiro: sam naj se odloči med ponujenimi možnostmi
-
Skupaj z njim iščimo rešitve: Kaj lahko napraviva, da …?
Za otroka je ključnega pomena tudi, da starš spoštuje njegov trud ter da si vzame čas za odgovore. Nikakor ne smemo hiteti, biti površni.
To pa ni le recept za izboljšanje komunikacije v družini, temveč tudi za dober odnos s prijatelji in sodelavci. Vsak izmed nas si zasluži, da si zanj vzamemo čas, saj bomo le tako dobili povrnjenega nazaj.
In res, pot je dolga, a začne se s prvim korakom.
Vir fotografije: svetovni splet
